aktualni, družbeno kritični
Država, letnica:
Latvija, Švica, Češka rep., 2018
Trajanje filma:
102
Režija:
Vitalij Manskij
Jezik:
ruščina
Podnapisi:
slovenščina
Manskij, ukrajinski režiser, ki zadnja leta živi v prostovoljnem izgnanstvu v Latviji, je imel ob političnem vzponu Vladimirja Putina kot dokumentarist ruske državne televizije prost dostop do novega vladarja ruskega imperija. Film se s prenosom oblasti tudi začne; 31. decembra 1999 je Boris Jelcin odstopil in za začasnega predsednika imenoval mladega Putina, ki je na volitvah marca 2000 zmagal že v prvem krogu. Manskij je Putina spremljal od jeseni 1999 do prve obletnice njegovega vladanja, za razliko od njegove žene, ki je napovedala "konec utopije", pa ni znal prepoznati avtokratske narave Putina, ki si je v nekaj letih vladanja podredil medije, zavladal s trdo roko in odstranil vsakogar, ki se mu je drznil oporekati. Skoraj dvajset let pozneje se Manskij sprašuje, ali v vlogi dokumentarista in medijskega agenta med predvolilno kampanjo vendarle ni bil zgolj opazovalec (oz. "priča"), temveč aktiven sodelavec pri izvrstno zasnovanem sistemu PR.
"Da bi premagali hudo bolezen v močno napredovalem stadiju, je nujno postaviti diagnozo in proučiti njeno zgodovino. To je bila moja logika ob snovanju filma o dogodkih, ki so sledili nepričakovanemu odstopu ruskega predsednika Borisa Jelcina in začetku "operacije naslednik". Bil sem priča in udeleženec te operacije, ki je Vladimirja Putina postavila na moskovski prestol. Moje pričevanje ni pomembno samo za rusko družbo - da bi jo ozdravili napredovale bolezni, temveč tudi za druge države - da bi preprečili izgubo njihove svobode." (Vitalij Manskij)