Priljubljen italijanski napev Bella ciao se je razširil med antifašističnim gibanjem pred Mussolinijevim padcem, se v štiridesetih letih obdržal kot pesem upora, da bi v petdesetih povsem izginil iz javnosti. Obudila so ga šele uporniška šestdeseta leta, tudi po zaslugi Yvesa Montanda, ki je pesem uglasbil leta 1963. Vse odtlej je univerzalna pesem proti avtoritarnim režimom, od mladinskih revoltov po vsem svetu do kurdskih borcev za svobodo na meji med Sirijo, Turčijo in Irakom. Ampak od kod pesem v resnici izhaja? So jo res spisali italijanski partizani ali je del tradicionalne folklore? Pozneje so npr. v Izraelu našli notno črtovje za klezmer napev. To je zgodba o nastanku, populariziranju in mitologiji neuničljivega napeva, ki vedno znova navdihuje nove generacije mladih.
»Kaj naredi pesem? Melodija in nedvomno besedilo; ko govorimo o partizanih, je besedilo seveda pomembno. Ampak kakšno besedilo? Pri nastanku napeva Bella Ciao je bilo vpletenih več različnih dejavnikov, kar pesem še danes ohranja tako živo. Številni poganjki, vzbrsteli iz rastline, ki je vzklila iz nešteto semen, danes predstavljajo različice tega napeva po vsem svetu.« (Giulia Giapponesi)