Kje je železna zavesa?
1961; 13', 35mm
Prikaz življenja in dobrososedskih odnosov na meji med Italijo in Jugoslavijo v začetku šestdesetih let, ko je Evropo delila železna zavesa, ti dve državi pa sta se bili sposobni dogovoriti o odprti meji za maloobmejni promet. Nemoten razvoj trgovine na mejnem prehodu med državama Sajko komentira z zvrhano mero ironije.
Strupi
1964; 13', 35mm
Industrializacija s svojim razvojem škodljivo vpliva na naravno okolje. Sajko je posnel opozorilo na stalno nevarnost raznih odpadnih snovi, s katerimi industrija onesnažuje zrak in reke; v tem je bil eden prvih jugoslovanskih režiserjev. Komentar se mu je zdel odveč, številke o poginih in škodljivih izpustih v zraku so nepomembne; govorijo podobe.
Muzej zahteva
1967; 13', 35mm
Zapis o tovarnah, katerih stroji so tako zastareli, da sodijo v industrijski muzej in ne v moderno proizvodnjo. Še ena Sajkova pogumna in zajedljivo ironična kritika sodobne socialistične industrije. Kot je izjavil, je bila Slovenija v šestdesetih letih med jugoslovanskimi republikami tako napredna, da so ji zvezne oblasti prepovedale napredek!
Samomorilci, pozor!
1967; 15', 35mm
Število samomorov v Sloveniji narašča, zato se je Sajko odločil in posnel film, nekakšno svarilo ali celo »psihološko terapijo« za potencialne samomorilce. S kamero je obiskal družine in znance tistih, ki se v kriznih trenutkih niso znali sprostiti, pričevanja pa razdelil glede na okoliščine, zaradi katerih so se (večinoma mladi) ljudje odločili za samomor: iz ljubezni, obupa, zaradi psihološke prizadetosti ipd.
Plamen v dvonožcu
1968; 12', 35mm
V Baški grapi blizu italijanske meje živi kmet, ki je naravni dar za tehniko izkoristil, da s pomočjo moči vode opravi mehanizacijo domačih del. In ne le to, v tem procesu je (iz dolgčasa ali inovatorskih teženj) skonstruiral dokaj nenavadne »pripomočke«.
Slavica Exception
1971; 11', DCP
Slavica je pri dvajsetih letih ostala brez službe avtobusne voznice, zato se je v želji po boljšem življenju odločila za delo striptizete v nočnem baru. Med prikazovanjem utripa v nočnem baru nam Slavica pripoveduje o svojem vsakdanu, kako jo je pustil šokiran fant, kako se uči jezikov, da bi po 25. letu dobila »normalno« službo, in seveda o predsodkih družbe.
Narodna noša
1975; 11', 35mm
Posamezne politične usmeritve in režimi so narodno nošo v Sloveniji zlorabljali. Čeprav so nekateri detajli slovenske narodne noše sposojeni iz nemških alpskih krajev, je vendarle ohranila značilnosti tega območja. Danes narodna noša služi kot turistična znamenitost. Tako se je glasil opis Sajkovega filma, ki mu je dokončno zaprl vrata za nadaljnje ustvarjanje; norčevanje iz narodne noše in ideje »slovenskosti« je bilo za oblast očitno preveč.