Evropska filmska nagrada za najboljši dokumentarec leta.
Nekje na estonskem podeželju ob majhnem bajerju stoji lesena hiška, kjer se nahaja tradicionalna savna oziroma parna kopel. Tam se redno srečuje skupina žensk v srednjih letih in diskutira o svojih težavah, doživetjih, prvih in nenavadnih spolnih izkušnjah, težavah z moškimi … Med potenjem, masažo in ohlajevanjem v mrzlem bajerju se skozi iskrena pričevanja izrišejo občasno smešne, še večkrat pa trpke zgodbe o še vedno patriarhalnem in za ženske neprijetnem okolju.
"Ko sem bil stara 11 let, je umrl dedek. Z babico, teto in nečakinjo smo odšle v dimno savno. Tam nam je babica razkrila, da jo je dedek prevaral. Babica se je prepustila občutjema bolečine in jeze, ter se spravila z dedkom, da ga je naslednji dan lahko pokopala v miru. Takrat sem spoznala, da savna ni namenjena zgolj očiščevanju telesa, temveč tudi duše. Konkretna zamisel za film me je prešinila leta 2015, med obiskom budističnega samostana, ko sva se z mamo, s katero imava buren odnos, umaknili v samoto. Tam, v tišini, sem začutila, kako pomembno je deliti lastne izkušnje in kakšno moč ima govor. V varni mračnosti dimne savne lahko privrejo na dan vsa čustva in nobena izkušnja ni preveč bridka ali neprijetna. Vsak glas ima pravico do izražanja." (Anna Hints)
SRE, 13. marca
Pogovor z režiserko Anna Hints po filmu
Režiserke Anne Hints ne bo v Ljubljano, javljala se bo prek spletnega prenosa.