Amnasty International

Tekmovalni sklop na temo človekovih pravic odstira akutne probleme sodobnega sveta, od ekoloških tematik, pravic delavcev, manjšin, verskega fundamentalizma ipd. Ta sklop služi tudi kot opomnik vsem sodobnim množičnim medijem, ki številne pomembne in pomenljive zgodbe zaradi navidezne neatraktivnosti vse prepogosto potiskajo vstran. Nagrado za najboljši film na temo človekovih pravic podeljuje Amnesty International Slovenije.

Áron Demeter je direktor za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Madžarska, madžarski veji globalnega gibanja za človekove pravice. Vodi ekipo strokovnjakov, osredotočeno na komuniciranje, utemeljeno v vrednotah, ter kampanje za mobiliziranje in aktiviranje različnih ciljnih skupin pri podpori vladavine prava, enakosti spolov in LGBTI-pravic v avtokratskem političnem okolju. Na Srednjeevropski univerzi je magistriral iz primerjalnega ustavnega prava, na Univerzi Eötvösa Loránda pa magistriral iz političnih ved in diplomiral iz prava. Je diplomant programa International Visitor Leadership Program (IVLP) ameriškega zunanjega ministrstva in programa zagovornikov človekovih pravic v Evropi Recharging Advocacy for Rights in Europe (RARE).

Kukla, rojena leta 1991 v Brežicah, je filmska režiserka. Leta 2014 je končala študij filmske in televizijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. V svojem delu raziskuje mejo med socialnim in magičnim realizmom ter se osredotoča na intimne in družbene razsežnosti sodobnega življenja. Njen kratki film Sestre je leta 2021 prejel veliko nagrado na mednarodnem filmskem festivalu v Clermont-Ferrandu, celovečerni prvenec Fantasy pa je imel svetovno premiero na filmskem festivalu v Locarnu, na Sarajevskem filmskem festivalu prejel nagrado srce Sarajeva za najboljšo igralko ter na filmskem festivalu v Trstu glavno nagrado in nagrado portala Cineuropa.

Foto John Pavlish

Sonja Prosenc je mednarodno prepoznana in nagrajevana filmska režiserka in scenaristka. Njeni filmi so bili prikazani in nagrajeni na številnih festivalih doma in po svetu. Vsi trije celovečerni filmi (Drevo, Zgodovina ljubezni in Odrešitev za začetnike) so bili med drugim tudi uradni slovenski kandidati za nagrado oskar za mednarodni celovečerni film. Pri svojem delu razvija prepoznavno, senzorično bogato in atmosferično filmsko govorico, v kateri intimne zgodbe povezuje z vprašanji družbene odgovornosti, empatije in človekovega dostojanstva.

Taja Premk
Amnesty International Slovenije

V svetu, v katerem se zaradi množičnih kršitev in napadov zdi, da so človekove pravice (p)ostale  le črka na papirju, neuspel poskus igre vislic, ter da so tisti, ki bi se morali zanje boriti, postali njihovi največji sovražniki, so dokumentarni filmi in festivali ostali zavezniki človekovih pravic, ki ne razočarajo. Tako kot so pri boju za pravičnost in nediskriminacijo pomembne organizacije za človekove pravice, ki so sposobne razkrivati kršitve in se skupaj z ljudmi mobilizirati v pritisku za spremembe – med njimi Amnesty International – so pomembni tudi kulturni dogodki, ki v svoje bistvo postavljajo tudi krivice in odpirajo možnosti za pogovor o pravičnost. Festival dokumentarnega filma nas pri tem nikoli ne razočara in nas s svojo paleto filmov vedno znova navdušuje. Tudi v letošnji izvedbi nas bo popeljal v kraje, kjer filmska umetnost ne (za)pušča človekovih pravic pred vrati, ampak jim vrata široko odpira, jih povabi naprej ter povabi še druge, da lahko skupaj v temi in tišini navijamo za človekove pravice. Ustvarjalci dokumentarcev s tematiko človekovih pravic ne gledajo vstran, ne gledajo v tla in niso le nemi ogorčeni opazovalci kršitev človekovih pravic, pač pa stopajo v njihovo središče, jih razkrajajo, preoblikujejo, dokumentirajo in sestavijo nazaj za oči gledalcev_k, ki jih ni strah gledati tega, kar v resnici šteje – človečnost. Eden izmed sloganov Amnesty International, ki ga še posebej s pridom uporabljamo zadnja leta, pove več kot tisoč besed ter nam daje upanje in moč, da vztrajamo za boljši svet: »Na koncu mora zmagati človečnost.«

Tudi letos nas bo na FDF privabljal bogat program, žirija slovenske Amnesty International pa bo vnovič imela težko – a navdihujoče – delo pri izbiri najboljšega filma na temo človekovih pravic. V tekmovalnem sklopu je tudi tokrat pet filmov, ki bodo predstavili vsak svojo posebno zgodbo. Veseli smo, da so tokrat prostor za delitev te zgodbe prejeli kolegi_ce iz Delavske svetovalnice – nevladne organizacije iz Ljubljane, ki se bori za človekove pravice delavcev, posebej tistih iz nekdanje skupne države. V filmu Kar je treba storiti režiserja Srdjana Kovačevića spoznamo eno njihovih največjih bitk, ki se je dogajala v Luki Koper. Organizacije, kot sta Delavska svetovalnica in Amnesty International, imamo v današnjem svetu še naprej resnično odgovorno nalogo: stopiti moramo na stran najranljivejših ter se boriti za vse ljudi, ki so preslišani in v naši družbi nevidni.

Film slovenskega režiserja Siniše Gačića, ki je bil pred leti tudi član naše žirije, Ples življenja, v središče postavlja aktualno temo pravice do evtanazije. To prikaže skozi zgodbo Alenke, upokojene učiteljice in ravnateljice ter ljubiteljice plesa, ki že desetletja živi z redkim Morquiovim sindromom. Alenka ima v Švici rezerviran postopek evtanazije, ker pa bi rada umrla doma, se z možem borita za legalizacijo evtanazije v Sloveniji. 

Italijanska režiserka Lorena Luciano se v filmu Nune proti Vatikanu osredotoči na spolno nasilje v rimskokatoliški cerkvi ob primeru slovenskega jezuitskega duhovnika Marka Rupnika, ki je sistematično spolno zlorabljal in posiljeval nune. Spolno nasilje, ki prevečkrat ostaja nekaznovano, tudi zato ker se pogosto dogaja v zasebnem okolju, je tema, o kateri vemo, vidimo in beremo premalo. Film prispeva k nujnosti, da se s kritičnim pogledom ter z mislijo na zaščito preživelih krepijo skupna prizadevanja za pravične kazni in destigmatiziranje žrtev.

Režiser Mohammadreza Eyni in režiserka Sara Khaki nas v filmu V boju s tradicijo odpeljeta v Iran, kjer se boj za enakopravnost žensk ni končal vse do danes. V njem spoznamo še eno navdihujočo iransko žensko, Saro Shahverdi, ki pogumno premaguje ovire, tepta stereotipe in se zoperstavlja patriarhatu, ki prežema njeno državo.

Hrvaški režiser Ivan Ramljak v filmu Mirovnik pa odpira vprašanja nacionalizma ob srbsko-hrvaškem konfliktu in osamosvojitvi Hrvaške. Čeprav je dogajanje filma postavljeno v leto 1991, pa vprašanje nacionalizma in sovražnosti ostaja aktualno tudi danes, prav na Hrvaškem so se lani dogajali številni napadi na tuje delavce pod krinko ljubezni do domovine. 
Vseh pet tekmovalnih filmov predstavlja ogledalo današnje družbe, svojstveno obravnava človekove pravice ter nas vodi v razmislek o pravičnosti, enakopravnosti, demokraciji in svobodni volji. Veselimo se festivala, druženja, pogovorov in filmskih večerov, kjer človekove pravice zagotovo ne bodo obvisele v zraku. 

Se vidimo v kinu – upam pa, da vas bo navdih za spremembe spremljal tudi po odhodu domov ter da se »vidimo« tudi na naši spletni strani www.amnesty.si in na naših družbenih omrežjih: v skupnem boju za boljši svet.